Raziskava, ki se je ukvarjala s problemom družbene neenakosti pri študentih, je idejno izvirala z Ekonomske fakultete Borisa Kidriča v Ljubljani. V začetku študijskega leta 1981/82, s katero so želeli osvetliti predvsem socialno-ekonomski položaj svojih študentov, so jo izvedli kar ob vpisu novih študentov na Ekonomsko fakulteto. Pri tem so izhajali iz predpostavke, da je v zaostrenih gospodarskih razmerah prihajalo do ogroženosti študentov. Saj so dohodki študentov ustrezali le za sprotno "iz roke v usta" preživljanje. Ker pa je študent ekonomsko odvisen od svojih staršev, ker živi v tujem kraju in se mora prehranjevati drugje, je bilo treba upoštevati, da so zato študentove (z)možnosti za varčevanje zelo majhne. Spodbudni zgled je naslednje leto posnela tudi naša fakulteta (FSPN), saj nam ni bilo vseeno v kakšnih razmerah živijo in delajo naši študentje. Narejen je bil večji sociološki poudarek na celotni raziskavi in sicer je bil v ospredje postavljen predvsem problem družbene neenakosti. Po drugi strani pa so nas zanimale materialne razmere študentov in faktorji povezani s študijskim uspehom, ki vplivata na splošno študijsko uspešnost. Osnovni problem je potemtakem, kako družbena neenakost vpliva na pridobivanje visokošolske izobrazbe, kar je hkrati proces obnavljanja neenakosti. S praktičnega vidika pa nas je zanimalo tudi preprečevanje obnavljanja neenakosti, pri čemer imajo pomembno vlogo zlasti štipendije. Raziskava pa je bila izvedena še tako, da so bili podatki primerljivi s podatki Ekonomske fakultete Borisa Kidriča. Nadaljujte z branjem ...