Zakon o začasnem zatočišču ne uporablja predmetnega termina – Evidenca oseb z začasnim zatočiščem. Uporablja pa termin »zbirke osebnih podatkov« in sicer: o oskrbi in nastanitvi, o zdravstvenem varstvu, o izobraževanju, o začasnem in občasnem delu, o izgubi oz. prenehanju začasnega zatočišča in o vračanju v domovino. Vsaka od teh podatkovnih zbirk vsebuje tudi osebne podatke o osebi z začasnim zatočiščem in sicer: ime in priimek, dekliški priimek, spol, stan, rojstni datum in kraj, državljanstvo, izobrazba in poklic, zadnje prebivališče zunaj Republike Slovenije, datum prihoda v Republiko Slovenijo, podatke o dokumentu, ki je bil podlaga za pridobitev začasnega zatočišča, številka in datum izdaje odločbe o začasnem zatočišču, kraj prebivanja v Republiki Sloveniji. Zakon o začasnem zatočišču je prenehal veljati z uveljavitvijo Zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb, razen v členih, ki se nanašajo na pravico do nastanitve ranljivih oseb s posebnimi potrebami v nastanitvenih centrih. Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, mora arhivirati podatke o posamezniku v roku treh mesecev po njegovem odhodu iz Republike Slovenije. Dostop do arhiviranih podatkov, ki se zbrišejo iz zbirke podatkov po 10 letih, je dopusten za potrebe dela ministrstva, pristojnega za notranje zadeve in organa iz 12. člena tega zakona, mednarodno priznanih človekoljubnih organizacij in za potrebe posameznika, na katerega se podatki nanašajo. Ministrstvo zbriše podatke o posamezniku po treh mesecih od odhoda iz Republike Slovenije. Nadaljujte z branjem ...