Gre za urejeno zbirko medsebojno povezanih podatkov (niz podatkov), ki je shranjena na nosilcu podatkov. V zbirki podatkov je lahko podatkovni niz ali časovna vrsta podatkov, ki vsebuje strukturno enake ali vsaj podobne strukturirane ali tabelarične dokumente, pri čemer vsak predstavlja določeno časovno obdobje, čas zajema ali časovno periodo veljavnosti. Med zbirke podatkov spadajo tudi tabele, statistični prikazi ali kazalniki, ki so objavljeni v formatih, ki so značilni za tekstovne datoteke (npr. DOC, DOCX, PDF), a se lahko brez nesorazmernega napora izven preprostega postopka pretvorijo v tabelarično ali strukturirano tekstovno obliko. Med najbolj urejene oblike zbirk podatkov spadajo podatkovne baze ali njihovi arhivi, ki lahko vsebujejo množico tabel in povezovalnih relacij. Javne evidence in informatizirane zbirke podatkov so lahko v obliki ene ali več tabel ali strukturiranih tekstovnih dokumentov, ki uporabljajo odprte formate (CSV, TSV, XML, JSON, ODF, RDF/XML, Turtle, N-triple, JSON-LD) ali formate, ki niso odprti (npr. XLS, XLSX, ODS, OTS ipd.). Evidence morajo upoštevati dogovorjene odprte standarde, ki jih sprejme organizacija za standarde. Primer takih organizacij sta Open Geospatial Consortium (OGC), ki določa odprte standarde na področju geolociranih podatkov, in Dublin Core Metadata Iniciative (DCMI), ki se ukvarja predvsem z inovacijami in standardi na področju metapodatkov. Posebna oblika podatkovnih zbirk so geolocirane zbirke, ki uporabljajo geoformate (Shapefile, GeoJSON, GML, KML, WKT).

NI OBLIKOVANO

Primeri javnih evidenc oziroma drugih informatiziranih zbirk podatkov:

AJPES: ePRS – Poslovni register Slovenije,

ARSO - Podatki samodejnih hidroloških postaj površinskih voda,  GURS - Zemljiški kataster,  Register nepremičnin,  Evidenca trga nepremičnin.