Kakšna je zakonska podlaga?

Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ)

Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja

V mesecu decembru 2015 je bila sprejeta novela Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: ZDIJZ-E), ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 102/15 dne 24. decembra2015, in se je začela uporabljati 8. maja 2016. Poglavitni cilj sprejete novele ZDIJZ-E je implementacija določb spremenjene Direktive o ponovni uporabi informacij javnega sektorja, torej v skladu z evropskim pravnim redom komurkoli (za katerikoli namen) in praviloma brez zaračunavanja cene podatkov in v obliki »odprtih podatkov« prek spleta zagotoviti pravico do enostavne in učinkovite ponovne uporabe prosto dostopnih podatkov javnega sektorja. Bistvo ponovne uporabe je, da se podatki javnega sektorja (surovi podatki, ki se pridobivajo oziroma vodijo v bazah/evidencah organov javnega sektorja na podlagi izvajanja javnih nalog) s ponovno uporabo oplemenitijo in tako pridobijo dodano vrednost za nepridobitni ali pridobitni namen.  

ZDIJZ določa, da naj bi organi zavezanci povsod, kjer to ne predstavlja prevelikega in nesorazmernega napora (predvsem na prioritetnih področjih javnega sektorja), v strojno berljivih formatih odprli podatke za ponovno uporabo (komurkoli za katerikoli namen) prek objave na svetovnem spletu (nacionalni portal odprtih podatkov ali lastne spletne strani).

Odpiranje podatkov za namen preproste uporabe je smiselno predvsem za zbirke, za katere je znano večje povpraševanje tako s strani javnega sektorja kot tudi fizičnih ali pravnih oseb. Ker zbirk praktično ni več možno zaračunati (velja tudi za komercialni namen), odpiranje podatkov pomeni tudi večjo administrativno razbremenitev za organe. Skladno z zakonom je namreč »surove« podatke treba zagotoviti v konkretnem postopku (zahteva prosilca – upravni postopek, odločba) ali v obliki odprtih podatkov. Ne gre pričakovati, da bodo vse zbirke podatkov, ki jih organi vodijo na podlagi javnih nalog, objavljene v obliki odprtega formata in spletno dostopne za preprosto uporabo, saj je treba upoštevati, da za določene zbirke veljajo pravne omejitve glede dostopa (npr. varovani osebni podatki). Na podlagi ZDIJZ-E je bila sprejeta nova Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Uredba),12 objavljena v Uradnem listu RS, št. 24/16 z dne 1. aprila 2016, ki se je začela uporabljati 8. maja 2016. Ta v 2. členu določa vsebino kataloga informacij javnega značaja, ki mora med drugim vsebovati tudi seznam javnih evidenc, ki jih upravlja organ (prvi odstavek, točka g), in seznam drugih informatiziranih zbirk podatkov, ki jih vodi organ na podlagi področne zakonodaje s svojega delovnega področja (prvi odstavek, točka h). V četrtem odstavku so navedeni metapodatki, ki jih morajo vsebovati javne evidence in druge informatizirane zbirke. V prilogi Uredbe pa je definiran podrobnejši opis javnih evidenc in informatiziranih zbirk iz četrtega odstavka 2. člena Uredbe z metapodatki. Pod pojmom javne evidence in druge zbirke podatkov v okviru kataloga informacij javnega značaja imamo v mislih evidence, ki nastajajo v povezavi z izvajanjem javnih nalog (vključno z javnimi pooblastili, koncesijami ipd.). Za namen izvajanja Zakona o dostopu do informacij javnega značaja se za javno evidenco šteje uradna evidenca po Zakonu o upravnem postopku ali drugem predpisu. Gre za najpomembnejše evidence organa, katerih vodenje in praviloma tudi objavo določa specialna zakonodaja (Zemljiška knjiga, Register lobistov, Poslovni register Slovenije itd.). Druge informatizirane zbirke praviloma nastajajo posredno pri izvajanju javnih nalog in se nanašajo na razna statistična poročila organa, vodenje upravnih postopkov ipd. Seznam je v obeh primerih namenjen cilju ponovne uporabe (da prosilci vedo, katere evidence in zbirke se v javnem sektorju vodijo in kje ter na kakšen način se te zbirke lahko dobijo), zato je treba za vse navedene (tako javne kot tudi druge informatizirane zbirke) pripraviti metapodatkovni opis, ki je določen s prilogo Uredbe. V katalog informacij javnega značaja se praviloma ne popisujejo zbirke, ki jih vodijo podporne službe organov, pri katerih gre največkrat za zbirke osebnih podatkov, ki jih vodijo organi na podlagi 26. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov in se njihovi metapodatki posredujejo Informacijskemu pooblaščencu, ki vodi centralno evidenco oziroma Register zbirk osebnih podatkov. Več informacij na spletni strani Ministrstva za javno upravo.